NOVICE INFO ČLANI POTEK GALERIJA ZGODOVINA   10.01.2005-05.02.2005   Pišite nam 

28.02.2005 Dekleta

Povečaj
Nasi osvajalki Aconcague na Nidu

Ob raznih statistikah in podatkih pa smo kar nekako spregledali dejstvo, da smo imeli v nasi ekipi tri dekleta, od katerih sta se dve povzpeli tudi na vrh Aconcague, kar je zelo lep uspeh. Pa tudi sicer ni zenski del ekipe prav nic zaostajal za ostalimi. Punce - vsaka vam cast!

18.02.2005 Nasa pot

Povečaj
Nas cilj

Zdaj, ko smo vsi doma v varnih zavetjih, je pogled na vso naso pot seveda nekoliko drugacen, kakor tam pod Aconcaguo. Vsekakor je 8 clanov ekipe na vrhu od 15 lep dosezek, glede na to, da je povprecna uspesnost na Aconcagui le 25 procentov. Vendar pa bi zagotovo stal na vrhu se kaksen nas clan, ce ne bi bilo to seveda povezano tudi z vremenskimi razmerami, zdravjem in se marsicem. Enim je zmanjkalo srece, enim moci, zaradi mraza pa nekateri se sedaj cutimo posledice. Vsekakor je veliko odvisno od volje, ki pa se tam zgoraj kar nekam izgubi. Vsekakor pa je bila tokratna pot za marsikoga povsem nova izkusnja. Res je bilo na zacetku nekaj tezav, negodovanja (vcasih sicer zaradi povsem nepomembnih stvari), nekateri so verjetno zaradi svojega neuspeha tudi nezadovoljni, a dejstvo je, da to nikakor ni bil preprost treking, temvec resna odprava z resnim ciljem. Primerjanje s kaksnim trekingom v Nepal ali Peru je nesmiselna. Ceprav za vzpon na Aconcaguo niso potrebne kaksne velike gorniske izkusnje, pa v koncni fazi predstavlja zaradi klimatskih in vremenskih razmer, predvsem pa zaradi svoje visine, prav spodoben gorniski cilj. Na sreco so bili vsi clani nase ekipe precej izkuseni gorniki, za katerimi je ze vrsta tur po domacih in tujih gorstvih. Osem clanov je tako doseglo svoj cilj, ostali pa tudi niso polezavali v bazi, temvec aktivno sodelovali pri izpolnjevanju nasih ciljev. Tako so nekateri dosegli svoje visinske rekorde, le vrh se jim je iz razlicnih vzrokov izmaknil. A gora se vedno stoji tam in caka, na svetu pa je se veliko drugih, tudi bolj zanimivih ciljev. Mogoce bo pot koga sedaj vodila se kam visje, v Himalajo, ali pa si bo z izkusnjami z Aconcague zadal kaksen bolj zahteven cilj, ki jih je tudi po Andih se veliko. Predvsem me veseli, da smo se spoznali, da smo doziveli skupaj marsikaj zanimivega in bi se vsem rad zahvalil za sodelovanje. To pa seveda se ni konec nase poti. Tudi zaradi Aconcague se bomo se srecali. Hvala vsem! Boris Strmsek

16.02.2005 Galerija

Povečaj
Visinomer Oregon na vrhu

Smo se ze aklimatizirali na stare probleme in evropsko zimo, celo v hribe smo ze sli pogledat. In tako je tukaj nekaj fotografij, ki bodo popestrile opise nase poti. Pripravljamo ze kaksno srecanje, pa diprojekcije, clanke, tudi na kaksni televiziji se bomo verjetno pojavili. Skratka, nase odprave se ni konec. Obenem se tukaj se enkrat zahvaljujem vsem, ki so nam kakorkoli pomagali na nasi poti, v prvi vrsti nasim sponzorjem. Tako nam je s popusti pri nabavi opreme pomagal IGLU SPORT (www.iglusport.si) in trgovina TERRA Sport v Mariboru (www.terra-sp.si). Obenem se je izkazal tudi TRION (www.trion.si) z visinomerjem OREGON, ki nam je meril visino do vrha Aconcague. Prav tako nam je z zelo ugodnimi cenami za spalne vrece in sotore HANNAH pomagal TABOR SPORT iz Ljubljane. Vsem se iskreno zahvaljujemo! Zahvala gre Marcu in Adriani za pomoc v bazi in v dolini, predvsem pa Paulini za pomoc v Santiagu. Thank you Marco and Adriana for your help on Aconcagua. Thank you Paulina for your help in Santiago!

16.02.2005 Ekipa

Povečaj
Ekipa Aconcagua 2005

Dodajam se fotografijo nase ekipe, ki je nastala na letaliscu Frakfurt na poti proti domu. Stojijo od leve - Borut Novak, Joze Jereb, Branko Kljajic, pred njim Polde Godic, Franci Ohnjec, Blaz Cojzer. Simona Debeljak, Simona Pogac, Ales Glavnik in Petra Glavnik. Cepijo od leve - Sebastjan Jancic, Boris Strmsek, Izidor Kofler, Branimir Osovniker in Hinko Gregorc.

04.02.2005 Rafting in televizija

Povečaj
Rio Maipo in mi

Veraj nas je nekaj junakov iz nase skupine - natancneje 9, ki se jim je pridružilo se 6 iz druge slovenske skupine odslo na rafting na reko Maipo blizu Santiaga. San Jose del Maipo lezi v dolini, ki vodi pod bliznje vulkane in tudi ledenike. Nekateri so visoki tudi cez 5000 m. Na raftingu pa sta se nam nato pridruzili dve simpaticni dekleti, od katerih je bila ena novinarka nacionalne televizije. Spremljal jo je tudi snemalec in tako smo bili nato tudi mi ˝filmske zvezde˝. Posneli so material za eno od oddaj o turizmu, ki bo kmalu na sporedu. Mogoce nam uspe dobiti celo posnetke. Sicer pa smo vsi preziveli hladno osvezitev, reka je bila kar zabavna, imeli pa smo samo en pravi padec v vodo, vendar brez posledic (razen malo vlage). Po raftingu pa piknik - zrezki, klobasice, vino tinto, pisco saur, cerveza... mmmm. Ni nam bilo zal. Sicer pa smo si zasluzili malo uzivanja po Aconcagui. In sedaj proti domu. Se kmalu vidimo!

03.02.2005 Thanks Marco!

Povečaj
Marco from Los Puquios

We like to said thanks to some people, who very help us! Specially to Rudy Parra and his people - www.rudyparra.com. Thank you very much Marco!

02.02.2005 V Santiagu

Povečaj
Aconcagua - gora himalajskih razseznosti

Vceraj smo se potepali po obali Pacifika - Valparaiso in Vina del Mar, kjer nas je kar dobro ozgalo sonce. Zvecer smo srecali se drugo slovensko skupino, ki se je vrnila izpod Aconcague. Od enajstih jih je bilo sedem na vrhu - Marko Nabergoj, Janko Arh, Anton Cedilnik, Ales Hojs, Janez Krek, Janez Mencinger ter Simon Petric, ostalim stirim zaradi razlicnih tezav z zdravjem in mrazom ni uspelo, vendar so vsi O.K. Jutri gremo skupaj na rafting na reko Maipo v blizini Santiaga. Nase letalo pride v soboto ob 14:10 na letalisce v Graz. Dodali smo nekaj fotografij. Se vec jih pride kasneje.

31.01.2005 Gneca pod goro

Povečaj
Aconcagua je za nami

Zdaj, ko smo vsi na toplem in nas caka se kaksen rafting in potepanje po obali Pacifika, pa kljub vsemu nismo pozabili na Aconcaguo. Tam so namrec se fantje iz druge slovenske skupine, s katerimi smo se precej druzili. Ko smo odhajali izpod gore, jih je bilo kar sest na Nidu, od koder so verjetno poskusali vzpon na vrh. Upamo na najboljse. Na vstopu v Nacionalni park Aconcagua smo srecali precej veliko skupino iz Srbije, ki jo je vodil Dragan Jacimovic, ki je leta 2002 dosegel vrh na isti dan kakor Boris Strmsek. V Puente del Inca je bila petclanska ekipa pod vodstvom Jozeta Cajzeka iz Rimskih Toplic in odlicnega poznavalca Juzne Amerike. Dan po nasem odhodu pa bi naj prisla se ena slovenska ekipa (Andrej Zorman, Kazimir Perko...). Tja bi naj odsla tudi Irena Mrak, ki je bila z vecjo skupino na potepanju po Cilu. Vsem zelimo vso sreco!

31.01.2005 Hvala za lepe zelje!

Povečaj
Lepih zelja smo se veselili kakor cvetic

Na naso spletno stran smo dobili veliko sporocil, za katera smo vsem izredno hvalezni. Hvala, da ste nas spremljali in drzali pesti za nas! Sicer pa smo nekoliko popravili in dodali zanimivosti iz tukajsnjih dogajanj, pridejo pa se fotografije. Juri gremo v Valparaiso in Vina del Mar na obalo Pacifika, v cetrtek pa nas vecina gre na rafting na reko Maipo v blizini Santiaga. Spet nekoliko pomaga prijateljica Paulina, da se lazje prebijemo skozi vse skrivnosti in zanke spanscine. Odhod proti domu nas caka v petek kmalu po poldnevu, v soboto popoldan pa bomo ze v slovenski zimi.

30.01.2005 Na vrhu Aconcague

Povečaj
Simona Debeljak po vrnitvi z vrha na Nid

Zdaj smo vsi prispeli v Santiago in pred nami so bolj prijetne stvari od mraza v hribih. Vceraj in predvcerajsnjim je namrec celo v Puente del Incas snezilo in pihal je veter, pa celo v Santiagu je bilo precej hladneje kot je obicajno v teh poletnih dneh. Iz mesta se vidijo zasnezeni hribi. Iz baznega tabora Placa de Mulas smo krenili v treh dneh oziroma treh skupinah. Eni so se na poti ustavili se na Confluenciji in se odpravili pod juzno steno Aconcague. Sicer pa so bili zadnji dnevi na kratko takole: Dan po Alesu Glavniku in Simoni Debeljak ( na vrh je krenila skupaj s Primorcem Bogdanom Ambrozicem) so 24. januarja osvojili vrh Aconcague Branimir Osovniker, Branko Kljajic, Borut Novak in Sebastjan Jancic. Bilo je hladno in zjutraj je pihal veter. Zvecer so bili vsi nazaj pri sotorih na Nidu de Condores, tam so prespali in se naslednji dan spustili v dolino. Zgoraj so bili tudi Simona Pogac, Hinko Gregorc, Polde Godic in Izidor Kofler. Nekaj je bilo tezav s pocutjem, nekaj z mrazom. Kofler je zato sestopil v bazo. Gor je sel Franci Ohnjec. 25. januarja je iz baznega tabora ob stirih zjutraj krenil Boris Strmsek. Prvic je pozebel v prste na nogah in je cutil mravljince, zato se je odlocil za vzpon po soncu, ki ga je pozdravilo ze precej pod Berlinom. Po slabih treh urah je bil na Nidu de Condores, kjer si je kaksno uro in pol segreval noge in nato nadaljeval vzpon. Ze prej so proti vrhu krenili Simona Pogac, Polde Godic in Hinko Gregorc (prejsnji dan je bil na Berlinu - 5850 m), vendar sta druga dva kmalu obrnila zaradi mraza. Strmsek se je v soncnem vremenu vzpenjal mimo Berlina, Independencie in cez Traverzo, kjer je srecal poleg nekaj ostalih ljudi tudi dva Slovenca iz druge skupine, ki pa sta kasneje obrnila. V Canaleti je nato srecal se Marka Nabergoja iz Vipavske doline (sestopal je z vrha), visje zgoraj pa nato Simono Pogac, s katero sta nekaj pred peto popoldan skupaj stopila na vrh Aconcague. Tik pod vrhom sta srecala se Janeza Mencingerja iz Bohinja, ki se jima je pridruzil na najvisji tocki. Razgled je bil sicer slab, ker se je prav takrat vrh zameglil, zato so cez kaksne pol ure priceli sestopati. Strmsek in Pogaceva sta bila od 20:30 na Nidu, kjer ju je cakala Simona Debeljak z vroco juho. Strmsek je kasneje se sestopil v bazni tabor, obe Simoni pa sta ostali zgoraj. Cojzer je bil ta dan na Cerro Bonette (5050 m), je pa vse precej oviral hladen veter v zadnjih dneh, Joze Jereb pa se je povzpel na Nido in Berlin ter se nekoliko visje cez 6000 m. Naslednji dan se je tudi Kofler poskusal povzpeti na vrh kar iz baze, vendar je ze na Nidu imel tezave z mrazom ter je sestopil. Nato je bilo vsak dan hladneje in vsa ekipa je zaradi tega postopoma v treh dneh sestopila proti dolini.

24.01.2005 Na vrhu

Povečaj
Aleš na vrhu Amerik

Vceraj ob 13.00 je stopil na vrh Aconcague prvi iz nase ekipe - Ales Glavnik. S Strmskom sta krenila ob pol treh zjutraj iz Nida, na 6300 m pa sta si zaradi mraza morala ogrevati noge. Strmsek se je nato zaradi nevarnosti ozeblin vrnil na Nido, kjer si je tri ure segreval noge. Glavnik je nadaljeval proti vrhu, ki ga je dosegel okoli 13. ure. Kmalu za njim je vrh dosegla tudi Simona Debeljak, skupaj sta nato sestopila nazaj na Nido. Strmsek in Glavnik sta se isti dan pozno popoldan sestopila v bazo. Danes je zgoraj kar stevilcna ekipa, ki bo prav tako poskusala stopiti na vrh. Vreme je lepo.

21.01.2005 Veter na Ac.

 

Zgoraj piha in nosi sneg po zraku. Navzgor se odpravita Ales Glavnik in Boris Strmsek, ostali pa bodo jutri odsli naprej. Sicer pa je soncno in napoved za naslednje dni je dobra. Peterica z Nida je sestopila nazaj v bazo.

20.01.2005 Spanje na Nidu

Povečaj
Treba je na goro

Na Nido se odpravijo Klajic, Osovniker, Godic, Novak in Jancic ter prespijo zgoraj. Ostali pocivamo v bazi. Imamo novo pridobitev - bazni sotor z dvojnim kuhalnikom in plinsko bombo. Zivljenje je takoj lepse. Sicer pa je internet v bazi 10 min. 15 USD. Vsi smo O.K. Napoved je za nalednji dan vetrovno in hladno.

19.01.2005 Druga ekipa na Nidu

Povečaj
Navzgor je treba mimo Triglavu podobnih

Na Nido se odpravijo se Ales Glavnik, Strmsek, Kofler, obe Simoni in Jereb. Zjutraj je lepo, popoldan zgoraj snezi, postavimo dokoncno tri sotore in se odpravimo nazaj v bazo. Kofler se je odpravil do 5600 m.

18.01.2005 Na Nido de Condores

 

Klajic, Osovniker, Godic, Novak in Jancic se odpravijo proti Nidu de Condores, prvemu taboru na 5400 m, kjer postavijo dva sotora. Ves dan snezi. Ostali smo v bazi.

17.01.2005 Na Cerro Bonette

Povečaj
Na vrhu Cerro Bonette

Osem clanov se nas je povzpelo za aklimatizacijo na Cerro Bonette - 5050 m, ostali pohajkovali okoli baze, popoldan pa je prislo se ostalih pet clanov. Vreme popoldan oblacno.

16.01.2005 Baza

Povečaj
Mule z naso opremo na poti proti bazi

Deset clanov je po osmih urah hoje prispelo do baznega tabora Placa de Mulas. Neskoncna ravnina in sonce. Otalih pet je ostalo v Confluenciji, kjer so se odpravili za aklimatizacijo proti juzni steni Aconcague. V bazi smo postavili sotore in se poskusali organizirati. Vreme lepo.

15.01.2005 Confluencia

Povečaj
Cez Rio Horcones proti Confluenciji

Cakalo nas je pet ur hoje do prvega tabora na poti proti bazi. Sonce in lepi razgledi. Popoldan aklimatizacija, nekateri tudi do 3800 m.

14.01.2005 Puente del Inca

 

Danes prispeli na izhodisce in se nekoliko aklimatizirali na sosednjih hribih

13.01.2005 Jutri v Puenta del Inca

Povečaj
Puente del Inca

Danes smo nabavljali v Mendozi se nekaj opreme, sotore, gorilnike, plin, hrano..., jutri zjutraj ob sestih pa krenemo v Puenta del Inca in pojutrisnjem proti bazi. Danes smo imeli neljub dogodek na ulici, ko so nam ukradli torbico z dokumenti in nekaj denarja. Po raznih pripetijah smo dobili nazaj torbico in dokumente, denar pa je sel verjetno rakom zvizgat, z njim pa se en fotoaparat. Bo treba v bodoce paziti. Upamo, da se bomo lahko javili iz baze.

12.01.2005 Ze v Mendozi

Povečaj
Nakupi v supermarketu

Vceraj je uspelo, da sem uredil prevoz za Mendozo - najporej sem se zmenil za dva kombija, potem pa so nam poslali prav fajn minibus - 460 USD. Zjutraj je prisel po nas pred hotel in nas odpeljal do Puenta del Inca in nato dalje proti Mendozi. Ustavili smo se pri agenciji Rudy Parra in tam pustili odvecno opremo (transportke), nato pa sli dalje nekoliko lazji. Vreme je bilo proti Mendozi slabo in je kar precej dezevalo. Rio Mendoza je podobna cokoladni reki. Tu smo ze placali vstopnino v upravi parka (300 USD) in se spravili na zrezke, ki pa so kar preveliki za nase zelodce (vsaj za nekatere). Jutri bomo nabavili se nekaj opreme in hrano, si malo ogledali mesto in pojutrisnjem (oziroma za vas jutri) gremo nazaj v Puenta del Inca. Je pa bilo v Santiagu zanimivo srecanje. V mestu me pocuka za rokav gospodicna in bila je Paulina, znanka, pri kateri smo bili leta 2002. In smo rekli, da je pa tole Santiago res majhna vas. Smo pa zaenkrat vsi zdravi in komaj cakamo, da se pricne akcija.

11.01.2005 Santiago

Povečaj
Naš cilj iz letala

Koncno smo se odpravili od doma. Polet iz Graza proti Frankfurtu in nato doooolg polet naprej proti Santiagu je minil brez kaksnih posebnosti, razen, da so morali dvakrat popravljati letalo. Najprej so prisli mehaniki gor ze v Frankfurtu, nato pa so nekaj brskali se po motorju, ko smo na kratko pristali v Buenos Airesu. Sicer pa je tukaj pravo poletje. Namestili smo se v hotelu Sao Paolo blizu Plaza de Armas v centru mesta. Jutri verjetno gremo naprej, ce bo mogoce dobiti prevoz. Ko smo leteli mimo Aconcague, se je lepo videla in bila je skoraj brez snega. Naj bi bilo ze stirinajst dni lepo in soncno.

10.01.2005 Odhod odprave

Povečaj
Ekipa na štartu

Danes popoldan se je ekipa odpravila proti Grazu in naprej proti Argentini svojemu cilju naproti...

Dodal in fotografiral: WebMajster 



03.01.2005 Od Patagonije do Triglava

Povečaj
Novo leto na vrhu Triglava

Naš ˝šef˝ Strmina se že krega, da ne pošiljamo nobenih slikc s pripravljalnih tur. Zato pošiljam nekaj utrinkov s svojih priprav. Imela sem to srečo, da sem lahko del jeseni preživela v Patagoniji, kjer sem ˝trekingirala˝ pod Fitz Royem in Cerro Torrejem. Ostale priprave pa so potekale v prelepem okolju Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alp. Pika na i je bil vzpon na Triglav prve dni novega leta v sončnem vremenu, s čudovitimi razgledi, v praktično idealnih razmerah. Tako sem postala ˝ta prava˝ Slovenka, saj sem se doslej našega očaka nekako izogibala. Raje namreč izbiram poti in brezpotja, ki niso tako obljudena. Topel pozdrav vsem udeležencem odprave in vidimo se na letališču v Grazu! Simona Pogač

03.01.2005 Še teden dni

 

Ob takem času čez teden dni bomo že v Frankfurtu. V Argentini bomo sodelovali z agencijo Rudy Parra iz Puente del Inca - www.rudyparra.com, kjer se dogovarjamo za izposojo opreme, ki je pretežka, da bi jo nosili iz Evrope.

30.12.2004 Srečno 2005

 

Vsem članom odprave in tistim, ki bodo spremljali našo pot, želimo SREČNO 2005 in obilo zanimivih vzponov ter doživetih v gorah in pod njimi!!! In predvsem varen korak.

22.12.2004 Samo 20 kg prtljage

 

Na Lufthansi nam niso odobrili dodatnih kilogramov prtljage. Se bomo pač morali znajti. Bo pa osebna prtljaga težja. Pa upamo, da bodo letališke uradnice prijazne.

20.12.2004 Ture, ture...

Povečaj
Strmina na vrhu Križa

Boris Strmšek, ki je bil zaradi pretegnjenih kolenskih vezi na začetku decembra en teden v mavcu, z različnimi soplezalci opravi nekaj zanimivih tur, med drugim preplezajo Butinarjevo grapo (IV+, 30 – 50 stopinj, 250 m) v Mojstrovki in se povzpnejo na vrh Male (2332 m) ter Velike (2366 m) Mojstrovke. V enem dnevu se povzpnejo iz Logarske na Okrešelj in čez Hudi prask na greben Mrzle Gore (2203 m), po njem na vrh, nato pa po jugozahodnem grebenu v Mrzli dol (pribl. 1850 m), spet navzgor po Sestopni grapi in nato po severnem pobočju ter grebenu, kjer poteka tudi zavarovana pot, na vrh Križa (2433 m) in čez Turski žleb nazaj navzdol v Logarsko dolino. Razmere so bile kar solidne, snega malo, le v Križu je bil sneg izredno slab, zaradi tega pa pot zelo zahtevna. Strmšek je ob tem dvakrat plezal še zaledenele slapove, enkrat v Tamarju, enkrat pa v Logarski dolini, obenem pa je na vseh turah preizkušal tudi različne vrste cepinov in derez za ledno plezanje (članki bodo objavljeni v Planinskem vestniku, reviji Horizont, na spletu…). Sicer pa skoraj vsi člani odprave v tem času opravijo vrsto različnih tur, odvisno od tega, koliko jim dovoljuje čas.

19.12.2004 Turska gora

Povečaj
Simona x 2 na vrhu Turske gore

Teden dni po skupni turi na Grintavec sva se obe Simoni odpravili na Tursko goro. Zraven sva povabili še prijateljico Martino. Si lahko predstavljate – tri babe skupaj?! Začelo se je krasno. Čudovit sončni vzhod, sonček, uživancija…Že proti vrhu Turskega žleba pa čisto drugače. Sonce je sicer še vedno sijalo, sunki vetra pa so imeli prav posebno moč. Verjetno je ta veter zrihtal Strmina (Boris Strmšek) kot predpripravo na Aconcaguo ali pa smo si to pač zaslužile.

11.12.2004 Skupna tura na Grintovec

Povečaj
Naša dekleta

Skupna tura na Grintovec (2558 m) v Kamniško-Savinjskih Alpah. 13 se nas je zbralo ob 8. uri zjutraj pri Domu v Kamniški Bistrici, nato pa smo krenili proti Kokrskemu sedlu (1793 m) in nato dalje čez južna pobočja in Streho Grintovca do vrha. Seveda so bili eni hitrejši, drugi počasnejši, vendar pa smo bili po osmih urah spet vsi zbrani v dolini. 1600 višinskih metrov vzpona in nato sestopa. Vreme je bilo čudovito, sneg pa se je pričel kakšnih 150 m pod Kokrskim sedlom. Sicer pa snega ni bilo veliko. Kljub temu, da je bilo ves dan toplo, pa je bilo na vrhu neprijetno hladno zaradi rahlega vetra. Pa če bo na Aconcagui samo tako, bo super.

06.12.2004 Na Kilimandžaro

 

Dva člana odprave – Petra in Aleš Glavnik se odpravita na Kilimandžaro (5895 m). Vrneta se čez dobrih štirinajst dni. Sedaj je število članov odprave dokončno, vsi že imamo letalske vozovnice. Leteli bomo z Lufthanso na relaciji Graz – Frankfurt – Santiago in obratno. Čakamo še na odobritev dodatnih kilogramov za prtljago, saj je 20 kg za gornike vselej izredno malo.

12.11.2004 Sestanek članov

 

Sestanek članov odprave v Ljubljani. Predvidena je bila skupna tura v Julijske Alpe, vendar je izvedbo preprečilo slabo vreme. Dogovori okoli poteka odprave, opreme in podobno.

04.11.2004 Simona v Patagonijo

Povečaj
Granitni Fitz Roy kraljuje v Patagoniji

Simona Pogač se je odpravila na treking v Patagonijo, ki leži na jugu južne Amerike. Področje Narodnega parka Los Glaciares, ki ga je med drugim obiskala, je najbolj znano po granitnih vrhovih, kot sta Cerro Torre in Fitz Roy, po številnih jezerih in rekah ter seveda po divjih ledenikih, nad katerimi se dvigajo čudovite stene.

23.08.2004 Strmšek v Manang

Povečaj
Strmina pod himalajskimi vrhovi

Boris Strmšek se kot inštruktor alpinizma odpravi v Nepal, kjer sodeluje v šoli za nepalske vodnike v Manangu pod Anapurnami. Iz Slovenije sodelujeta v šoli še Roman Robas in Miha Larisi, tečaja pa se udeleži 33 nepalskih tečajnikov. V okviru tečaja obiščejo gore in ledenike v okolici jezera Tilicho (4900 m). Strmšek se povzpne na nekaj pettisočakov v okolici, po koncu tečaja pa z Larisijem gresta čez prelaz Thorong (5416 m) okoli Anapurn. Iz Nepala se vrne 1. oktobra

15.08.2004 Priprave

 

Ture in vzponi po slovenskih Alpah, Dolomitih in Centralnih Alpah.

30.06.2004 V perujskih Andih

Povečaj
Na vrhu Ishince - 5530 m

Boris Strmšek se skupaj s še petimi člani APD Kozjak odpravi v perujske Ande, kjer ostanejo do konca julija. Za aklimatizacijo se povzpne na Urus (5420 m) in Ishinco (5530 m), na Chopicalquiju (6354 m) obrnejo zaradi slabega vremena in razmer, pa tudi sicer jih spremlja slabo vreme. Kljub vsemu doživijo marsikaj zanimivega in si ogledajo veliko perujskih naravnih in kulturnih znamenitosti.

20.04.2004 Prvi sestanek

 

Prvi sestanek kandidatov za odpravo v Mariboru. Prijavljenih je 15 gornikov z različnih koncev Slovenije. Večina se prične resno pripravljati na odpravo.

10.02.2004 Članek v Planinskem vestniku

 

V reviji Planinski vestnik je objavljen članek o Aconcagui z razpisom za odpravo. Nanj se odzove večje število interesentov.

 Vreme v Mendozi  Čas v Argentini: [odprava.net] Developed by Bran©o